HITRI KONTAKT
Zeliščni center Grgarske Ravne,
Grgarske Ravne 30
E: info@planota.si
T: 05 307 40 40

Logo ESS bel                        MJU CB bela3 

 

Davčne blagajne v NVO

Z 2. januarjem 2016 se je začel izvajati Zakon o davčnem potrjevanju računov, po katerem morajo zavezanci izdajati gotovinske račune s pomočjo t. i. davčnih blagajn oz. potrditi izdane račune na FURS. Zakon obvezuje tudi nevladne organizacije, ki pri svojem delovanju poslujejo z gotovino (prodajajo izdelke, zaračunavajo storitve, organizirajo prireditve s prodajo vstopnic …). V nadaljevanju vam podajamo nekaj konkretnih in uporabnih informacij v zvezi z davčnimi blagajnami.

1. V katerih primerih morate davčno potrjevati račune?

Izpolnjeni morajo biti vsi  trije pogoji, in sicer 1. Društvo opravi neko storitev ali prodajo blaga, 2. Plačilo prejme v gotovini, 3. Društvo mora voditi poslovne knjige in evidence.

2. Davčno potrjevanje računov - kako?

Do 1. januarja 2018 so možni trije načini: 1. Z ustreznim računalniški program oz. elektronsko napravo, 2. Uporaba vezane knjige izdanih računov (VKR); podatke o računih bo potrebno poslati FURS-u v 10 delovnih dneh od izdaje (podpisati z namenskim digitalnim potrdilom), 3. Uporaba FURS-ove aplikacije MINI blagajna

3. Obravnava dobave blaga ali storitev

  • Članarine?  Če je celotna članarina namenjena izvajanju dejavnosti društva za namene članstva, ni potrebno izdati računa. Sem, denimo, štejemo administrativne stroške, stroške za vzgojo strokovnih kadrov, nakup opreme za delovanje društva.

Kadar pa članarina ni namenjena samo delovanju društva, ampak je del članarine namenjen za zagotavljanje neke storitve društva svojim članom (organizacija izleta, vadba …), potem je zanjo treba izdati račun.

Če društvo del članarine deloma porabi za darilo svojim članom, ki ne presega vrednosti 20 evrov, gre po zakonodaji o DDV za dajanje daril manjših vrednosti, ki niso predmet DDV, zato društvu ni treba izdati računa in ga tudi ne davčno potrditi. Po zakonodaji o DDV se dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca ne šteje za dobavo, opravljeno za plačilo, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam.

  • Organizacija izleta? Če društvo organizira izlet in tudi naroči avtobusni prevoz, avtobusni prevoznik izda račun društvu, torej terja plačilo od društva, in ne od posameznih članov društva, se šteje, da društvo svojim članom opravi storitev organizacije izleta. V tem primeru je torej društvo opravilo storitev za udeležence izleta in mora izdati račun ter ga davčno potrditi.

Če izlet organizirajo člani, ni treba izdati računa. Društvo ne opravi storitve za člane, lahko pa v imenu članov in za njihov račun zbira sredstva za plačilo avtobusa. Avtobusni prevoznik za opravljeno storitev izda račun oziroma račune članom društva.

  • Prodaja pijače na veselici? Če člani društva na veselici prodajajo v imenu in za račun društva pijačo, morajo izdati račun in ga davčno potrditi.
  • Organizacija tekmovanja? Če društvo za udeležbo na tekmovanju pobira startnino, mora zanjo izdati račun in ga davčno potrditi.
  • Vstopnice? Če ima neko društvo predstave, za katere pobira vstopnino, potem mora izdati račun in ga davčno potrditi. Vstopnica lahko sicer velja kot račun, podrobneje v članku na povezavi. Razen če pobira prostovoljne prispevke.
  • Prodaja srečk? Za srečke za srečelov oziroma za vplačila za igro na srečo ni treba izdati računa, če podatke o prodaji srečk za srečelov zagotavlja s popisom začetnih in končnih zalog. Ob tem je treba upoštevati pravila o občasnem prirejanju iger na srečo.
  • Prostovoljni prispevki? Pri prostovoljnih prispevkih se oseba sama odloči, ali bo prispevek dala ali ne, in opravljena dobava ni pogojena z obveznostjo plačila, pojasnjujejo na finančni upravi. Torej, če uvedete prostovoljni prispevek za pijačo na veselici, je tako, da lahko udeleženci vzamejo pijačo, tudi če ne plačajo. »Če mora član društva plačati za čaj in klobaso ali za organizacijo izleta, sicer mu ta dobava ne bo omogočena, gre za opravljanje dobav za plačilo, ne za prostovoljne prispevke,« poudarjajo na Fursu. Drugih omejitev ne navajajo.

4. Kdo in kako lahko dela za društvo?

Ob vsakem davčnem potrjevanju računa je potrebno na finančno upravo poslati davčno številko osebe, ki je račun izdala. Torej, vsak, ki izdaja račune, mora imeti svojo oznako, denimo Blagajnik 1, in posamezna oznaka mora biti povezana z davčno številko posamezne fizične osebe, ki račun izdaja. To velja tudi za društva.

Za društvo lahko delate za plačilo ali kot prostovoljec. Za društvo lahko nekdo dela za plačilo ali pa prostovoljno. Kdor ima z društvom sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ne more istih nalog opravljati še kot prostovoljec. Ključno je, da posameznik ne dela na črno, kar pomeni, da dela bodisi kot prostovoljec bodisi ima sklenjeno neko pogodbo o delu (pogodba o zaposlitvi bodisi katera od oblik civilnopravnih pogodb).

Kakšne so omejitve prostovoljnega dela?

Člani društva lahko delo v društvu opravljajo kot prostovoljci. Kot prostovoljci lahko torej tudi izdajajo račune. Prostovoljsko delo je tisto delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase opravlja v dobro drugih ali v splošno korist. Član društva lahko opravlja brezplačno delo v imenu in za račun društva, če dokaže, da je član društva. Podlaga za tako delo je torej članstvo v društvu, poleg tega mora biti v statutu društva opredeljeno, katera je pridobitna dejavnost, kot tudi naloge, ki jih člani opravljajo v okviru te dejavnosti.

Ob vsem tem na Fursu pojasnjujejo, da se v nadzorih v vsakem primeru ugotavlja, ali člani društva dejansko opravljajo delo brezplačno in ali se pridobitna dejavnost opravlja v mejah, ki je v organizacijski obliki društva dovoljena po zakonu.

Več o postopku davčnega potrjevanja računov preberite TUKAJ.

Več lahko preberete tudi v Sporočilu za javnost FURS-a.